Ste kdaj pomislili, kako zvenijo živali v drugih jezikih? Govorijo morda različne jezike?
Enostavno rečeno lahko povemo, da živali ne zvenijo enako v vseh jezikih. Vsak jezik ima svoj način izražanja zvoka neke živali. Razlogi za to so pa različni.
Govorci različnih jezikov slišimo različno
Četudi živali povsod govorijo isti »živalski jezik«, ljudje tega slišimo drugače. V kitajščini so pomembne različne višine tonov, ki jih Evropejci ne ločimo zlahka med seboj. V arabščini obstajajo aspirirani in neaspirirani zvoki, kar tudi to ne ustreza našim navadam. Ritem, intonacija in izgovorjava prav tako oblikujejo našo izkušnjo poslušanja, kar je verjetno razlog, da govorci različnih jezikov slišimo zvoke živali drugače. Različno zaznavanje glasov živali je torej eden od razlogov, zakaj je onomatopoija med jeziki drugačna.
Različni glasovi pomenijo različno izražanje
Jeziki uporabljajo različne glasove, njihov fonetični repertoar ni enak. Krava v resnici ne »muka« in petelin v resnici ne »kikirika«. Ko posnemamo živali, se poskušamo približati živalskemu izrazu, za to pa uporabljamo glasove, ki so nam v maternem jeziku na voljo. Medtem ko v slovanskih jezikih uporabljamo zlogotvorni »r« kot v »krk«, v nemščini uporabljajo dvojne glasove ali tako imenovane diftonge, kot sta »ei« ali »äu«. Če torej zapišete ali izgovorite zvok živali iz različnih repertoarjev, potem iz tega ne more nastati isti onomatopoetski izraz.
Črke so stvar dogovora
Poleg tega so črke, torej dodeljevanje glasov posameznim zvokom, stvar dogovora. Črke torej le delno predstavljajo tisto, kar naj bi bilo izraženo. K temu svoje prispevajo tudi kulturološke razlike, ki prav tako vplivajo na onomatopoetske izraze.
Torej, ne samo, da zvoke živali slišimo drugače, različni jeziki jih tudi različno upodabljajo – nenazadnje zato, ker se nanašajo na različne vidike zvoka živali.
Avtor: Hiša jezikov