Definicija večjezičnost pravi, da je večjezičnost »znanje in redna raba več jezikov« (vir: SSKJ). Oseba, ki obvlada več jezikov, pa se imenuje poliglot. Sicer »ni natančno določeno, koliko jezikov naj bi znal človek, preden se ga označi za poliglota, vendar so znani poligloti govorili tudi po več kot deset ali celo na desetine jezikov.« (vir. Wikipedia)
Znani poligloti
Na Hiši jezikov smo vam že predstavili Madžarko Kató Lomb, žensko, ki se je sama naučila kar 27 jezikov. Tekoče je obvladala 16 izmed njih, 11 jezikov pa je obvladala do te mere, da se je v njih lahko brez težav sporazumevala. Ker je živela v času, ko ni bilo interneta, avdioknjig in drugih sodobnih didaktičnih pripomočkov, se je tujih jezikov učila na staromoden način, in sicer je veliko časa preživela v knjižnicah in v knjigarnah, njeno glavno orodje pa so bili velikanski debeli slovarji, zvezki in knjige.
Sicer pa na vrhu seznama najbolj poznanih poligloti najdemo angleškega političnega ekonomista, popotnika in pisatelja Sira Johna Bowringa (1792–1872), ki je po lastnih navedbah znal več kot 200 jezikov in jih je govoril preko 100, nemškega diplomata Emila Krebsa (1867–1930), ki je v pisni in pogovorni obliki obvladal 68 jezikov, in italijanskega kardinala Giuseppeja Mezzofanti (1774–1849), ki ni nikoli zapustil Italije, govoril pa je 38 jezikov in poznal 50 narečij različnih jezikov. V primerjavi z omenjenimi osebnostmi je zagotovo nekaj posebnega Grk Ioannis Ikonomou, ki pa še živi, je zaposlen kot prevajalec pri Evropski komisiji v Bruslju in govori več kot 30 jezikov.
Vrste večjezičnosti
Obstaja več vrst večjezičnosti, ki se v glavnem med seboj razlikujejo po tem, kdo uporablja več jezikov in kje se ti uporabljajo. Tako ločimo med:
- individualno večjezičnostjo: ta vrsta večjezičnosti se nanaša na posameznikovo obvladovanje več jezikov, kar v praksi pomeni, da je neka oseba po potrebi sposobna preklapljati med jeziki in se v različnih jezikih uspešno pogovarjati;
- teritorialno večjezičnostjo: tukaj gre za sočasno prisotnost več jezikov na določenem ozemlju;
- družbena večjezičnost: v tem primeru posamezniki v vsakdanjem življenju uporabljajo več kot en jezik, kar se na primer zgodi na območjih, ki se prekrivajo jezikovne meje;
- institucionalna večjezičnost: na uradih ali javnih zavodih se govorijo različni jeziki, kot na primer v Švici, kjer so državne in kantonalne javne storitve na voljo v različnih jezikih;
- diglosija: v tem primeru ljudje uporabljajo dva ali več jezikov glede na okolje, saj gre za funkcionalno ločevanje uporabe jezikov (posamezniki govorijo doma drug jezik kot v službi).
Način učenja (tujih) jezikov oziroma kako postanemo poligloti?
Tako kot se večjezičnost razlikuje glede na vrsto, tako obstajajo tudi razlike pri tem, kako človek pridobiva znanje tujih jezikov. Ločimo:
- simultano ali sočasno učenje/pridobivanje: npr. otrok se na naraven način hkrati uči več jezikov;
- sukcesivno ali postopno učenje/pridobivanje: različne jezike se učimo ob različnih časih;
- naravno učenje/pridobivanje: učenje (tujega) jezika poteka brez formalnega pouka;
- usmerjeno učenje/pridobivanje: učenje (tujega) jezika poteka s pomočjo pouka.
- simetrično učenje/pridobivanje: učenje več (tujih) jezikov poteka na enak način.
- asimetrično učenje/pridobivanje: en jezik prevladuje nad drugim.
S pomočjo Hiše jezikov do večjezičnosti
Kot ste lahko iz zgoraj zapisanega razbrali, obstaja več poti do večjezičnosti. Seveda vam pri vseh ne moremo pomagati, zagotovo pa lahko pri Hiši jezikov prispevamo k vaši individualni večjezičnosti, tako da vas z usmerjenim in nadzorovanim poukom tujega jezika vpeljemo v nov svet in razširjen svet izražanja in komuniciranja. Vi nam morate samo povedati, s katerim jezikom bi želeli začeti.
Avtor: Hiša jezikov
