Za kinestetični učni tip je značilno gibanje

Pred kratkim smo vam že predstavili dva učna tipa. V članku »Kateri učni tip ste?«  smo predstavili vidni ali vizualni učni tip, v članku Slušni učni tipi se radi pogovarjajo sami s seboj smo se poglobili v slušni ali avditivni učni tip, zato je zdaj čas, da se posvetimo še tretjemu učnemu tipu, in sicer gibalnemu ali kinestetičnemu učnemu tipu.

Mešani učni tipi uspešnejši

Vendar preden neposredno nadaljujemo z gibalnim učnim tipom, ne smemo pozabiti, da obstajajo v praksi tudi in predvsem mešani učni tipi. To so:
vidno–gibalni učni tip,
vidno–slušni učni tip,
gibalno–slušni učni tip,
vidno–slušno–gibalni učni tip.

Slednji na zgornjem kratkem seznamu prinaša seveda največ uspeha, saj takšni učenci ne glede na način podajanja snovi zaznajo vse posredovane informacije. Po drugi strani pa seveda tudi hkrati velja, da so za učitelje in njihove učence najuspešnejše ure, ki vključujejo dejavnosti, ki pritegnejo vse tri tipe učencev. V praksi to pomeni, da mora učitelj pripraviti razlago neke snovi tako, da ta obsega ustno predstavitev, pripomočke za vizualizacijo, možnost za izmenjavo izkušenj in mnenj ter aktivnosti, ki omogočajo gibanje ali dejavnosti z dotikom.

Gibalni ali kinestetični učni tip

H gibalnemu ali kinestetičnemu učnemu tipu spadajo tisti učenci, katerih dominantno čutilo za sprejemanje informacij je čutilo za dotik. Ti učenci:

  • se v prvi vrsti radi gibljejo, kar pomeni, da se med pogovorom dotikajo sogovornika, med zapisovanjem migajo z nogo, med poslušanjem se igrajo recimo s pisalom ali katerim drugim predmetom,
  • ne berejo radi, raje imajo fizične dejavnosti,
  • čustva izražajo s kretnjami in z objemanjem ali poskakovanjem,
  • imajo dobro koordinacijo,
  • imajo težave s pisanjem oziroma izdelovanjem zapiskov,
  • učnih problemov se lotevajo praktično,
  • radi preskušajo nove stvari,
  • so večkrat označeni kot hiperaktivni.
In kako se ti učenci učijo? Za gibalni učni tip je značilno, da učenci:
  • med učenjem potrebujejo gibalne odmore,
  • se učijo na različnih krajih (na tleh, na postelji, tudi v naravi, redkeje za pisalno mizo),
  • večkrat menjavajo mesto učenja,
  • se med učenjem gibljejo oziroma si dajejo takt z nogo ali roko,
  • radi izdelujejo stvari.
In kako naj se ti učenci učijo tujega jezika? Najbolje je, da:
  • sodelujejo pri igranju vlog,
  • izdelujejo konkretne izdelke,
  • se učijo skozi gibalne igre ali ples,
  • se udeležujejo tekmovanj, kjer lahko osvojijo praktično nagrado (kakšen predmet).

Avtor: Dejan Klančič, prof. nem. in uni. dipl. prev.