Večna težava pri učenju, ne samo tujih jezikov, je pomnjenje. Ne samo, da postane to z leti vedno težje, s pomnjenjem imajo težave tudi mlajše osebe, pa čeprav si naši možgani uspejo zapomniti oziroma shraniti več stvari kot marsikateri računalnik. S svojo povprečno maso okoli 1,4 kg teži možgane ena stvar: pozabljivost. Tej se lahko izognemo z nekaterimi enostavnimi navadami.
Računalniki ne pozabijo, ljudje pa
V primerjavi z računalniki je slabost človeških možganov ta, da pozabljajo. No, k sreči si ljudje ne zapomnimo vsega, saj na ta način iz spomina in zavesti »odstranimo« marsikatero slabo izkušnjo. Toda pozabljanje je po drugi strani zagotovo slab stranski učinek pri učenju, tudi tujih jezikov.
Moč možganov pri ljudeh je različna
Seveda pa ni moč možganov oziroma moč pomnjenja pri vseh ljudeh enaka. Obstajajo ljudje z izrednimi sposobnostmi v tej zvezi. Leta 2006 si je recimo 60-letni Japonec Aikiro Haraguči zapomnil rekordno število decimalk števila pi, in sicer je več kot 16 ur na pamet recitiral 100.000 decimalk. Znana pa je tudi anekdota o slavnem skladatelju Mozartu, ki naj bi bil neko pesem zaigral po spominu, pa jo je pred tem slišal samo enkrat. No, po drugi strani pa naj bi bil imel Mozart drugačne težave s spominom, saj naj bi ga bila morala žena pogosto spomniti, kateri dan v tednu je.
Kaj lahko naredimo za boljši spomin?
Vsak lahko trenira svoje možgane ali jim vsaj z enostavnimi triki pomaga pri pomnjenju. Na podlagi tega sicer ne boste postali svetovni prvak, toda določene stvari si boste zagotovo lažje zapomnili. Tukaj nekaj namigov:
- Nove informacije uporabite takoj. Ko se nekaj naučite, poskusite to takoj uporabiti v praksi. Primer: ko se vam nekdo predstavi, te osebe ne samo odzdravite, temveč ponovite ime: »Zdravo, Jaka.«
- Velike stvari razdelite na manjše enote. Če si morate zapomniti kakšno dolgo besedo, jo razdelite na njene sestavne dele. Na ta način besede, kot je »Lieblings-frei-zeit-beschäftigung«, ne bodo več zvenele tako težko.
- Ko ste možganom po učenju privoščili krajši odmor, sledi ponavljanje. Najboljši trenutek za osvežitev novih informacij je pred spanjem.
- Asociacije pomagajo. Za boljši spomin oziroma učenje je enostavnejše, če za nove informacije ustvarjamo asociacije ali jih povezujemo z vonji.
- Privoščite si premor na svežem zraku, saj je za dober spomin potreben kisik.
Avtor: Hiša jezikov
