Kateri jezikovni tečaj je pravi zame?

Tako kot pri številnih drugih stvareh si dandanes tudi pri učenju tujega jezika želimo čim višjo raven učinkovitosti v čim krajšem času. Razmerje med ceno in kakovostjo, ki je pri prodaji izdelkov in storitev še kako pomembno, je postalo zaradi sodobne nujnosti obvladovanja ali vsaj poznavanja več različnih tujih jezikov poglavitno merilo pri učenju teh, zaradi česar je vprašanje o obsegu jezikovnega tečaja zmeraj pogostejše. Kateri jezikovni tečaj je pravi za vas, je torej vprašanje, na katerega bo poskusil odgovoriti pričujoči članek.

Za sporazumevanje ne potrebujemo dosti besed

V članku z naslovom Koliko besed potrebujem za tekoče obvladanje tujega jezika je bil omenjen ameriški jezikoslovec in poliglot prof. Alexander Arguelles, ki je na podlagi španščine izdelal tabelo o tem, koliko besed potrebujemo, da se lahko izražamo v nekem jeziku na določeni ravni oziroma v določeni situaciji.

Alexander Arguelles pravi tako:

250 besed sestavlja jedro vsakega jezika, brez katerega ni mogoče tvoriti stavkov.
750 besed je del vsakdanjega jezika, ki jih uporablja vsaka oseba v vsakodnevni rabi.
2500 besed je potrebnih, da lahko izrazimo vse, kar želimo, četudi se poslužujemo pri tem smešnih opisov. Naravni govorec bi te stvari pogosto izrazil povsem drugače.
5000 besed sestavlja aktivni besedni zaklad neizobraženega naravnega govorca.
10000 besed sestavlja aktivni besedni zaklad naravnega govorca z višjo izobrazbo.
20000 besed obsega pasivni besedni zaklad, ki je potreben, da beremo in povsem razumemo knjige priznanih avtorjev.

Alexander Arguelles

Alexander Arguelles (vir: .newscientist.com)

Koliko novih besed se lahko naučim v eni uri?

Slavni ameriški psiholog George Armitage Miller je leta 1956 za merjenje kapacitete kratkoročnega spomina uvedel izraz »chunk«. Chunk je »strnjena oblika informacij (elementov), kjer zapomnitev dela enote (določenega števila informacij) pripomore k zapomnitvi naslednjega dela enote.« S pomočjo testa obsega neposrednega pomnjenja (ang. digit span test) je Miller ugotovil, »da osebe ne zmorejo ponoviti več kot 5 do 9 enot, ne glede na uporabljeni dražljajski material (binarne enote, decimalne enote, črke abecede, angleške besede).« (vir: Šolsko polje, letnik XXI, številka 3–4, 2010)

7 chunkov oziroma 7 besed, se pravi povprečno zmožnost pomnjenja kratkoročnega spomina, bomo torej uporabili kot mero za maksimalno število besed, ki se jih lahko naučimo v eni šolski uri. Izračun pokaže, da potem takem potrebujemo nekaj več kot 100 ur, da se po Arguellesu ustrezno znajdemo v vsakodnevnih situacijah. Da lahko izrazimo vse kar želimo, čeprav pri tem uporabljamo neustrezne opise, pa bomo kot začetnik potrebovali skoraj 360 ur.

Kaj pa priporočila Goethe-Instituta

»Goethe-Institut je registrirano društvo in kulturni institut Zvezne republike Nemčije, ki je dejaven po vsem svetu.« Poleg tega izpolnjuje institut s svojo »mrežo Goethe-Institutov, Goethe centrov, kulturnih društev, čitalnic ter izpitnih in jezikovnih centrov osrednje naloge nemške zunanje politike kulture in izobraževanja.« (vir: spletna stran Goethe-Instituta Ljubljana) K tem nalogam prišteva Goethe-Institut spodbujanje znanja nemškega jezika v tujini, kar počne že preko 60 let in zaradi česar ga je možno brez oklevanja šteti k vodilnim na tem področju.

Goethe-Institut se pri poučevanju tujega jezika drži smernic Skupnega evropskega jezikovnega okvirja, ki deli jezik na skupne referenčne ravni, in sicer na raven A, raven B in raven C. Vse tri ravni se delijo še dalje, in sicer na takšen način:

Raven A Raven B Raven C
Osnovni uporabnik Samostojni uporabnik Učinkoviti uporabnik
A1 A2 B1 B2 C1 C2
vstopna raven vmesna raven raven sporazumevalnega praga višja raven raven učinkovitosti raven mojstrstva

Za vsako raven je Goethe-Institut izdal priporočila, koliko ur učenja naj bi bilo potrebnih za njeno usvojitev. Ta priporočila so v spodnji tabeli:

Raven Število učnih ur (po 45 minut)
C2 najmanj 1000
C1 800–1000
B2 600–800
B1 350–650
A2 200–350
A1 80–200

Kateri jezikovni tečaj je pravi zame?

Priporočila Goethe-Instituta seveda veljajo za tiste, ki stojijo povsem na začetku učenja tujega jezika. Tisti s predznanjem bodo za doseganje posamezne ravni potrebovali temu primerno manjše število ur učenja. Iz tega razloga je ključnega pomena predhodno testiranje predznanja, s katerim se določita izhodišče za učenje tujega jezika in obseg tečaja za usvojitev želene ravni ali stopnje.Za napredovanje pri učenju so poleg predznanja pomembni še ti dejavniki: starost, intenzivnost učenja, delavnost, motivacija in interes. S pravim programom in z ustreznim vodenjem je lahko napredek zelo hiter, hkrati pa obseg števila ur učenja ne pomeni, da mora to potekati zmeraj v navzočnosti učitelja. Učitelj naj prevzame vlogo mentorja, ki učencu pomaga in ga usmerja pri karseda samostojnem učenje, s čimer se bo obseg jezikovnega tečaja znatno skrajšal.

Avtor: Dejan Klančič, prof. nem. in uni. dipl. prev.